-JU
doma-cih ljudeh zvestobe ni. Gospodarji se ne morjo na svoje podložne zanesti, »rospodinje pred njimi nikolj zadosti zakle pali; u vednih skerbeh živijo po dne, ino v strahih po noci. ftder se gospodar nu delavca ne zanese, de mu bo delo zvesto stoi-9, kjer delavc gospodarju ne zaupa, de mu bo delo po pravici placal, tam ljudje živ pekel imajo. Ni za ta del ced- nosti toljko potrebne, kakor je keršanska zvestoba. Hocemo v svojim stani zvesti biti:
1. Ved storijmo, %ukor govorimo, de bo imelo nase delo tek; kjer je veliko besedi, je malo prida. Bilje malopriden kmet, kije po leti vedno iožoval, kaj ima dela, ino de ne ve, česa bi se lotil. Kedar je pa bila ura delati. se je v senco vlegel, de mu je cas prejsel. V kratkim so mu kmetijo pro dali.— Takih ljudi se najde povsodi, ki ne morejo dopovedati, holjko posla imajo — sami sebe nikolj dohvaliti, kaj so storili ino pa kako ! Ako se pa za takimi prav ogledamo, bomo prazno slamo najdli. Ni se manj zanesli na nnbeniga, kakor na cloveka, kteri veliko govori ino pa veliko obeta. Zvest delavc malo go vori, pa veliko stori; posten mož rajsi manj obljubi, pa vec dopolni. Taka zvestoba velja, na ktsro se lehko zaneseš
2. V malim zvesti bodimo, de bomo za mogli u velikim zvesti biti; pogosto mala rec veliko velja Eno malo spranjo na jev.i voda predere, oko njo hitro ne zamašiš, bo ti celo jez poderla. Jin droben kamcic se zida loči, po malim cel turn pade. Na vojski le en vojšak iz svoje straže vteee, veliko jezer ljudi se pomori zavolj njega — lehko se cela vojska zgubi. Ino cesar se clovek v malim privadi, bo tudi u veli kim znal. Golo šivanko spervic dete vkrade, izraste tat ino na visli vmerje; majhne jiskrc hlapec alj dekla ne porajta, in cela hiša pogori Za to veli Kristus: „Blagor tebi priden ino zvest hlapec; ker si bil v malim zvest, bom te krez ve liko postavil." Mat. 25,21. Imeniten Perzjanski kralj Cirus je svojim vojšakam vedno narocal: „Vsakter vas se naj tako voj skuje, kakor hi ravno on premago prinesel; in premagali bomo."
3. Ne odlagnjnm na jutro, kar se lehko dones stori; Bog ve, alj jutra včakamo? Gerši ino hujši tovar.šice nezvestoba nima, kakor je odlagavka! Delavci bi lehko dones dodelali, pa pravijo, de je še jutro en dan. Jutre pride hudo vreme, ino dodelati se ne da. delo nemarno zastoji. Ljudje bi se lehko dones poboljsali, pa se tolažijo, de se jim še ne mudi. »Smert jih zaleze, prehiti, radi bi se poboljšali, pa casa ni. Tako nezvesti odlagavci dni ino leta zapravljajo; vsaki dan
