228
namestnike jim naročati zacne, kaj naj h časti božji storijo, kako za izveličanje sherbijo, pa nočjo poslusati; ino čeravno čujejo, nočejo storiti. Oj gerda -sega, nehvaležna razvada! Kaj bo Bog takim sloril? To sv. Duh v bukvah pripovesti 1, 24— 28. na ravnost pove: ,,Klical sim vas, ino ste se zoper- stavili; svojo roko sim za vami iztegal, ino nikogar ni bilo, ki bi se b'l na nj° ozerl. Ker sle moj svet zavergli ino vam za moje svarjenje ni mar. se bom tudi jaz h vašimn pogu- blenju smejal, ino vas bom osramotil, kedar bo to. česar ste se bali, nad vas prišlo. Kedar vas bo nadloga obšla, ino bo pogublenje kakor vihar priderlo , kedar bo bridkost ino težava prišla nad vas. Tedaj bodo na me klicali, pa jih ne bom vslišal." — Glejte, pervo zamero božjo!
2. Druga zamera je potrata nedel ino zapovedanih prazni kov. „Dajte Boga, veli Jezus, kar je božiga," bo tudi Bog vam dal, kar je vam patrebniga. Bog da ljudem vsak leden šest dni za delo ino posvetne skerbi, le sedmi dan, nedele ino pa nekoljko praznikov si je prihranil, pa še tiste mu nehvaležni posvetneži jemlejo, gerdo kradejo, ino hudimu dajajo. Ali ni to velika zamera? — Strah ino groza je, kako slabo sedajni ljudje Gospodove dni obrajtajo! Po mestih in tergah rokodeli cele nedele jutra delajo, ino še ne vtegnejo v cerkvo; po poldne grejo se le na sprehod ino pa v pivnice, po katerih se cele noči potepajo. V pondelek na mesti delati pa počivajo, ino še pozapravljajo kar so zaslužili. Ni se cuditi, de takim ljudem Bog teka ne da, ino de so ravno takih beračev vse ceste polne — Na dezeli po kmetih je malo bolje alj pa Še slabje, kjer vozijo po cestah brez vse sile, alj pa pjančvajo po ošterijah brez vse mere. Eni služijo ztatimu teletu, drugi pa svojmu trebuhu, Bogu pa malo alj clo nič: veliko več žalija ga skuz pjančvanjc. pregrešen ples, rnzsa- janjc ino tepenje, skuz pohujšlivo in zapolivo živlenje.
več grehov so ob svetih nedelah ino praznikah zgodi, nar več duš pogubi, nar več Bog žali. Potrata Gospodovih dni je kriva, de nimajo naši pridelki teka. Spomnimo se, de bomo nedele ino praznike prav posvečovali, po tem bo I udi Bog vsli šal kedar bomo molili: „Daj nam dones naš vsakdanji kruh!
3. Tretja zamera božja je lenoba alj zanikarnost naša. „Kdor ne dela, veli sv. Pavl, naj tudi ne je " II. Tezal. 3, 10. Alj posvetni ljudje bi radi dobro jedli ino pili, če ravno slabo delajo; bi radi veliko zaslužili, če ravno malo storijo. Moder Bog je pa tako naravnal, de kdor priden delavc ni,
