195
l<akor je Izaia prerokoval, za naše grehe je na lesi kriza svoje telo vmorili dal." Za to mormo pa tudi mi grehant odmreti, zapustivši jih, ino pravicno, po ker.šausko živeti. „Z ranami Jezusa ste ozdravleni," pravi sv. Peter; varujte se, de skuz greh spet duše ne ranite. — Tako je Kristus naš Odrešenih.
5. Jezus je pa tudi naš nar viši Pastir ino škof naših duš po nauki svetiga Petra, ki pravi: ,,Hili ste kakor zgu- blene ovce po sveli razkroplene, ino niste praviga pastirja imeli: Zdaj sle se spreobernili h svojimu pravimu pastirju ino škofu svojih duš: h Jezusu Kristusu, odrešeniku ino izveličarju." — Hocemo Jezusa, božiga pastirja dobre ov- čice biti, mormo za Jezusam zvesto hoditi, se njegoviga zasluženja deležni storiti, ino nikolj pozabiti, de je on nas odrešil ino izveličal, de njega spoznamo ino hvalimo, odre- šenika svojiga.
II.
V strašno jamo, globoko ino temno smo vsi skuz po rodni fpoerban) greh padli. Otemnela je naša pamet, naša volja se pohudela, božja podoba se nam je na duši poma- zala. Bogu nismo dopadli več, ampak otroci jeze ino po- gublenja smo bili. „Bog je pa svet tako ljubil, de je dal svojga edinorojeniga Sina, naj kdor vanj veruje, se ne po gubi, temuc ima vecno živlenje. Bog namrec ni poslal svo jiga Sinu na svet, de bi svet sodil, temuc naj bi svet po njem zvelican bil." Jan. 3, 16 — 17. Nas odrešit ino izveli- čat je Jezus, naš odrešeaik nas:
1. Podučil, Boga prav spoznali ino njemu zvesto stužili. Božiga nauka so bilo ljudje potrebni, kakor slepi ljube luči. Niso poznali prav Boga, ne svojga cila ino konca, niso vedli v srecno vecnost praviga pota, ne kaj jih u vecnosti čaka; težave greha ino pogublenja so čutili, alj sprave ino po prave niso najdli. Torej je Bog že po Mojžesu obljubil: ,,Učenika jim bom iz srede njih bratov obudil, ino bom v njegove usta svoje besede položil, ino on bo vse k njim govoril, karkolj bom njemu zapovedal." V. Mojz. 18, 18. Ta obljublen božji učenik je pa Jezus Kristus, kakor sam pravi: „Jaz sini pot, resnica ino živlenje. Noben ne pride h Očetu razen skuz mene." Jan. 13, 6. „Jaz sim luč svela
13«:
