I8g
Jezus prikazal. Pravijo mu veselo vstajanje Kristusovo; alj Tomaž nevern odgovori: ,.Dokler ne vidim njegovih ran z svojim ocmi, ino ne položim persta v njegovo stran, ne verjamem." Pač lepo njegova nevera našo vero podpera, pravi sv. Avguštin. Osmi dan se Jezus zopet vsim prikaže ino To mažu veli: „Položi svoj perst v mojo stran, ino poglej moje roke, ter ne bodi nevern, ampak vern; zakaj izveličani so, ki niso videli, ino so vervali."
Peta priča vstajenja Jezusoviga je več od pet sto ljudi, katerim se je na Galilejskim pokazal; ino ni svojih poprej zapustil, de je vse prepričal, ter je štirred dni po svojim vstajanji per svojih živel ino se pogovarjal z njimi. Preden Se na oljski gori v nebesa po verne, zapove tudi to veselo prigodbo vstajenja po vsim sveti oznanovati. Zato so sveti Peter v Jeruzalemi pred nar serditejim Jezusovimi sovražni- kami, kakor smo dones brali, potem tudi v Rimi; sv. Tomaž v jntrovih — sv. Pavl v večernih — sv. Andrej v severnih — sv. Jakob v južnih dezelah veselo vstajanje Kristusovo nznano- vali. Za to pričevanje so jih grozovitno lerpinčili, v železje devali ino strašno morili; alj apostelni so na goreči germadi, kakor na križi stanovitno pričali, de je Kristus, za nas kri žan in pokopan, od mertvih vstal, ino de živi. De Jezus živi, pričajo trume marlernikov, spozna ino verje miljonov 'ino miljonov ljudi, ki se v srečnim velikonočnim časi častit- livga vstajenja Kristusoviga veselijo. Razvesclijmo se pa tudi mi, ker bomo s »yt»» vekomaj živeli, če bomo vredni. Ta resnica je druga vesela aleluja o veliki noči za nas.
3. Kedar mertvo truplo v černo zemljo zagernemo, ga za večnost vsejemo. ..Zerno če v zemljo ne pade, samo ostane, pravi Jezus; če pa sprahni, veliko sadu prinese." Černa gomila nad grobam se ozeleni, in perva travica ki priraste, nam veli: Glej tak bo tudi truplo vsjano nekdaj vstalo. Perva rožica, ki se na grobi prikaže, nam žalostno serce oveseli ino pravi, de bomo rajniga v novo živiga zopet videli. To veselo resnico nam scer vso stvarjenje priča, to de našimu umi praviga poroka dati ne more, de bi se mogli brez vsiga dvoma zanesti. Tudi serce naše le živeti želi, za to pred smertjo nar več trepeče. Serce naše izdihuje. naš um obeta, kar neskončno vsmilen ino vsemogočen Bog lehko da, de našo truplo ne bo vekomaj trohnelo. Pravica božja nam lerdi, de bo večni Bog tudi truplu nekdaj po zasluženji
