146
Bog zeli, noj bi vsi pošteni ino nedolzni bili. Za to sv. Pavl uči, rekoc: ,,To je volja božja, vaše posvečcnje. Hočete pa sveli, Bogu prijetni bili, varjtc se nečistiga, nesramniget djarija (kurbanja), lctiro nam lepo oblačilo nedolžnosti ogerdi. Naj vsaki skerbi svoje telo v svetosti ino časti ohranili, de ne dela po gnanji pregrešniga poželenja, kakor neverniki, ki Boga ne poznajo." Oh naj bi te zlate besede svetiga Pavla vsi razujzdani kristjani zapomnili, ktiri se kristjani imenu jejo, l«akor neverni hajdi pa živijo, ino neciste pregrehe dopernašajo. katire se med krisljanami ne bi imenovati smele!
3. Krivično blago je drugi kamen, kteri je h popolno- masti na poti vsim, ki si ga skuz goljfijo alj tatijo osvojujejo, in ne pomislijo, de je krivično blago po stezi k nebesam človeku svinec na nogah. „Suj se ne podstopi, veli sv. Pavl, kdo svojiga brata, naj bo tovarš alj toearšica, sosed alj soseda, v kaki reči goljfuli. Bog, on večna pravica, je vsake take krivice maševaec, ter njo strahuje." Gorje torej človeku, kteri svojimu bližnimu krivico dela, ino si osvoji, kar nje govo ni! Bog hoče poštene ino pravične kristjane imeti, de so toljkiga Očeta vredni otroci. „Bog nas ni poklical, pravi sv. Pavl, k nečistosti, ampak h svetosti, po Kristusu Jezusu, Gospodu našim/' Kdor nas hoče Kristusov biti, mora za čistost ino pravičnost skerbeti; to je volja božja, naše posvečenje.
II.
Popotnik, kteri h domu hiti, se blata ino kamnja nar bolj zogiba, ktiro ga v hoji mudi. Popotniki smo tudi mi vsi iz ptuje dežele tiga sveta v ljubi Očetov dom, v svele nebesa. Pa veliko, čeden pot svete nedolžnosti zapustivši, jih v gerdo blato nečistiga djanja zagazi. Nevarnejši ino ger.ši pregrehe pa \& sveti ni, kakor
1. Prešestranje, klero človeku pamet omami ino telo ognusi. Vse druge pregrehe, pravi sv. Pavl, se zunaj laslniga života zgodijo, nečistost se pa na lastnim trupli dopernaša, vzeme duši božjo prijaznost ino telesu živlenje krajša, kakor sv. Duh govori: „Vino ino ženske zmotijo modre ino storijo pametne zaničlive; ino kdor se z kurbami peča, bo nesra men, on bo strohlivosti ino červam v živež, ino njega duša bo iz števila živih veržena." Sirah. 19, 2 — 3. Ino vender je te pregrehe toljko med nami! Mladenči, hterim še tak rekoč
{ ■ . .
