123
Kdo bi pa to verjel, de bi nas Bog zuvergel, ker smo saj Kristljani v božje kralcstvo poklicani! — Tudi nekda jni hudobni farizeji so ne na to zanašali, de jim bolje kralest- vo vjiti ne more, ker so izvoleno božje ljudstvo. Alj Kri stus jim je ocilno povedal: „Vam povem, de bo kraleslro božje od vas vzeto . ino bo ljudstvu dano , ktero bo njegov snil dalo." Mat. 21, 43. Ino taka se je zgodila. Bilo je več miljonov Judov, ko je Kristus ucil, npostelni pridjjvali ino kerslili. Le manjsi del se jih je kersanske vere prijelo ino božje kralestvo nastopilo. Vsih drugih sto tavžent ino tavžent je bilo pomorjenih , t sužnost predanih ino po vsim znanim sveti raskroplenih. Kristusa so zavergli ino v svojih grehih vmerli. kakor jim je vsmileni Jezus napovedal.
To bi bilo prestrašno — bote djali — de bi dober Bog nas zavergel ino na mesto nas druge v nebeško kruteslro vžel! Tudi Judam se je tako zdelo ; ino vender jim je Kristus povedal: .,Veliko jih bo od izhoda ino zahoda prislo, in bodo sedeli z Abrahamam, in lzakam in Jakoham v nebeskim kraleslvi; otroci kralestva pa bojo pahneni v unajno temo. ker bo jok ino skripanje zob" Mat. 8. II. Taka se zdaj po svpli godi. Per nas sveta vera vmira, po novim sveti pa lepsi in lepsi cveti.
Alj tedaj Bog noče, de bi izveličani bili f „Bog hoce de bi vsi ljudje izvelicani bili," priča sv. Pavl. I. Tim. 2, 4. ..Alj Hog nas je scer brez nas slvaril, pravi sv. Avgu štin, pa nas brez nas izveličati ne more. če si sami ne prizadenfemo. — Kaj nam je po tem storiti? ali nad izveli* N čanjam obupati? Bog ne daj; drugiga ni potreba, veli sv, Tomaž Akvin, kakor prav skleniti, de hočemo izveličani biti, se z božjo gnado združiti ino trepctaje za izveličanje skerbeti. „Ni čas spanja (nase živlenje), veli sv. Filip Neri; nebesa niso zaspancam vstvarjene." Zdaj je prijeten čas; zdaj so dnevi izveličanja. II. Kor. 6, 2.
i II.. ■ .'. i . i
i !'/■'. t: ■ .iii' i ' ' '" '"Jflfll- ■ "' ; ■ ' ■:» «■!>'! V )Sl
•"'! ' i> . .'.!*'»•! i ' H.».»• f I ' / i..I ■ n( I I»»
Cesar Oto III.1 jo svetiga pušavnika Nila objiskal, ino se od veliko svetih reči z njim pogovarjal. Za slovo mu cesar pravi: „Reci kar hočes od mene imeti; dal ti bom.'* Sv. Nilo cesarja prijazno za roko prime, rekoč: ,,Samo eno od tebe želim, cesar: izveličaj svojo dušo!" — Oh de bi
