on
Oh preslndki Jezus, /i moj Bog in mojo vse! Mojo ve selje, moje zaupanje v živlenji kakor v smerti naj bo tvojo presveto ime. Z svetim straham bom lebe klical v skušnja vah, z terdnim zaupanjam v križah ino težavah. Ino bo en krat posledno uro moj jezik terd, o daj mi zaslišati, daj mi v serci občutiti Ivoje presladko ime Jezus! Amen.
— —
MM
Od lepe zloge al j zastopnosti.
Branje iz lista sv. Pavla na Rimlano 12, 16 — 21.
3£lepo je slišati zvonov mili glas iz visoke line, ako se lepo zlagajo. Sladko je cuti v hiši božji glasne orgle, ki iz sto gerlov čisto ino vbrano pojo. Pa še lepši in slajši je sli šati od vsake keršanske hiše, soseske ino fare, v kateri se ljudje lepo zastopijo. Oh naj bi bil tudi od nas slišati ravno ta lepi glas! — Kar je bucelcam sladka sterd v panji — je ljudem lepa zastopnost v živlenji. Za to nam jo sv. apostel Pavl v svojim listi do Rimlanov tako goreče priporoča.
I.
1. Vsaka draga, žlahtna reč ima svoje sovražnike; tud ljuba zloga ulj zasfopnosf jih ima. Nar perva sovražnica lepe zastopnosti je ombno.il alj prevzetnost. ktira človeka podpi huje , kakor bi več od vsih drugih vedel, ino boljši ko drugi bil. Ošabnosl stori, de se cto lern naraša in povzdiguje črez vse druge drevesa. Ošaben človek je piker; vsaka žal bese dica ga pikne. Pred njoj sv. Pavl svari, ter piše: „Bralje! ne imajle le sami sebe na modre, ampak pomislite, de drugi tudi kaj vejo. Naj bi pa tudi manj vedeli kakor mi, jih za- ničvati ne smemo. Veta razumnost ko človek ima, veči rajt- nigo bo od nje dajal.
2. Drugi sovraznik lepe zastopnosti je sovražtvo ino mast- vanje, kedar človek hudo z hudim po vraču je, ino si tak
