Stran je bila lektorirana
Kaj kozarič mi zdaj reče,
Kozarič lep, kozarič mlad:
Si ti človeška štimica,
Si štimica ti krščena,
Si krščena in birmana,
Pa še enbart oglasi se.
»Jaz sem dro prava štimica,
Kakor si kozarič ti.
Pa jaz nisem krščena,
Ne krščena, ne birmana,
Kakor si kozarič ti.«
Pogleda zdaj pod kladico,
Pod kladico pod piravo,
Tam najde mlado detice.
Dete kozariča poprosilo:
»Prosim te, kozarič ti.
Vzemi me na bele roke,
Kozarič lep, kozarič mlad.
Nesi me črez ravno polje,
Tota k birtu novemu:
Tam pobi in dečle rajajo
Mati v najlepšem krancelnu.«
Vsi grejo sprejemat ga,
Nja mati je poslednja b'la,
»Oj mati ne sprejemlji me,
Ti si že ferdamana.
