Pojdi na vsebino

Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/469

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Mamka so gvasno zavpili,
Ko so Minko poljubili,
Ljuba moja hčera ti,
Večna vuč naj ti gori.


Okol' Minke se roduje,
Minki sape primanjkuje,
Smrt pa mahne s koso
Vzame dušo in gre ž njo.

(Povsodi.)
1040. Rožmarinova.

(«Slov. Bčela» 1850, II., 153.)

Rasti, rasti rožmarin,
Druje rože tudej ž njim.


Al neoženjan vmrjam,
Bom mov pušelc zalan.


On bo pošlinja moja čest,
Kder bom iz svieta vzet.


Kder z bielim prtam bom pokrit,
Jite vmiranje zvonit.


Kaku zvoni lepu pojô,
Me na britof vabijo.