Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/456

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

 
Te druge rožce tud cvetô,
Nobena ni tak žlahtna;
En čas cvetô, se posušô
In minejo brez sadja.

Po hribcih je nasajena,
Od sončica obsjana,
Od kmetiča obrezana,
Od Jezuša darvana.
 
Nobene svete maše ni,
Da bi ne bla dar'vana;
Nobene dobre volje ni,
Da bi ne bla spoštovana.

Naše srce razveseli,
Povzdigne nam veselje,
Tud slabim svojo moč deli,
Tolaži naše želje.
 
Otrokam sladko grozdje da,
Možam pa dobro vino,
Za vsakega veselje ma,
Zato jo vsi čestimo.

Kak sladko je, poskusmo zdaj,
Od vinske trte piti,
Bog ji še tudi za naprej
Obilno daj roditi.