Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/428

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Knočem Zilanko,
Prekratko ma janko,
Rožanko bom mov,
Ki ma janko do tlov.
(Loče.)

Knočem Rožanko,
Ki ’n mavo čakla,
Očem Zilanko,
Ki prov marnjati zna.
(Št. Lenart.)
 
Po horicah sem spivlava,
Sem kratek čas möva,
Po töj Rožnöj dolin’,
Me je hvavca bolöva.
(Št. Jakob.)

Slovo od Rožne doline.

Kaku se zdaj na tam svietu godi:
Sem zrastov med vami, vas teška pustim.
Še vode ana drugo ne zapustô,
Se vse kupe v to muerje stačô.
 
Od očeta in matare vzemam svovu,
Zdej se bo mene godivo h’du:
V tej Rožnej dolini sem zrastov hore,
Se bom zmiram spominjov do nje.