Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/42

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Prstan je vzela nazaj.

(Odlomek.)

Dečva je rínčicó nazáj bodrála
Sinóči glih o pólnočí.
 
Ona mi je srčice zažgala,
Mi zdaj s plamenom gori.
(Borovlje.)

Zapuščeno dekle zdihuje.

(Kuhač II., 65; Janežič 73.)

Jé pa sinóči slánca pádla
Ná zeléne trávniké,
Jé vso tráv'co pómoríla,
Vsé te žláhtne róžicé.
 
Al' meni pa ni za rožice,
Da je glih slana vzela je,
Meni je le za mojega poba,
Ki je sedaj zapustil me.[1]

V sredi mojega srca
Ena rožica cveti.
Ali jej jaz ne bom prilila,
Ona gvišno obleti.[2]
 
Kaj jej bom prilila,
Ko nimam vinca ne vode;

  1. Ki pustiti rajta me.
  2. Obledi, ali: Se mi gvišno posuši.