Stran je bila lektorirana
Prstan je vzela nazaj.
(Odlomek.)
Dečva je rínčicó nazáj bodrála
Sinóči glih o pólnočí.
Ona mi je srčice zažgala,
Mi zdaj s plamenom gori.
(Borovlje.)
Zapuščeno dekle zdihuje.
(Kuhač II., 65; Janežič 73.)
Jé pa sinóči slánca pádla
Ná zeléne trávniké,
Jé vso tráv'co pómoríla,
Vsé te žláhtne róžicé.
Al' meni pa ni za rožice,
Da je glih slana vzela je,
Meni je le za mojega poba,
Ki je sedaj zapustil me.[1]
V sredi mojega srca
Ena rožica cveti.
Ali jej jaz ne bom prilila,
Ona gvišno obleti.[2]
Kaj jej bom prilila,
Ko nimam vinca ne vode;
