Pojdi na vsebino

Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/414

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Je povž lušino premaknuv,
Je vse tri žnidarje zapoduv.

Kaj mora to za 'n zver le bit',
Da se je žnidarji taku bojo?

Še komej roje pomoli,
Že vse trije zapodi.

Jonger je djav: Kne upam se,
Ksel je djav: Kne upam se.

Mojster se je prav zadrv,
Smo men'li, da je vse tri požrv.
(Podjunsko.)

Šivilja.

Šbile se rade vdajajo,
Ki kar rade divajo;
Zraven pa tudi druje majo,
Z možmi pa štolcirajo.

Šbila je vani vdava se,
Da jo že litas hriva,
Dobiva je ana moža,
Je huši ko kropiva.

Kropivo svana pomori,
Da ožhati več kne more,
Mož pa koj za pöjč beži,
Da svana do nja kne more.