Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/397

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Mi pa daleč pomaširamo,
Pa ne bomo kruha jödli,
Za nas bojo te bile žemlice
Noj te svadče vinčice.

Mojcoj moja, pojdaš z meno?
Ti boš mi štrikava,
Ti boš mi šivava,
Noj moje hvante cirava.

Jes na žovtu fenrih bom,
Ti boš pa moja frava,
Jes pa bandöro sukov bom,
Ti boš pa zraven stava.

Potehnov bo te zvrhnji meč,
Tedoj pojde moja hvava,
Kaj boš ti sruta tribava,
Ko boš koj sama stava?

Jes sem žö davnöj žinjava,
Kaj mene je storiti,
Naprej ne znam, nazaj me sram
Zavolo moje žvahte.
(Št. Jakob)

Pismo.

Ena tica priletela,
Na kasarno se je vsedla,
Ona poje, žvrgoli,
Mlade fante gor budi: