Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/394

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Farni zvonovi prav milo pojô,
Jaz jemljem od doma, od fantov slovo,
Jaz jemljem slovo,
Da nikoli tako,
Nazaj me nikoli več ne bo.
 
V kosamo sem stopil, korajžen, vesel,
Sem puško zagledal, se jokat začel,
Oj bratec ti moj,
Nikar ne žaluj,
Veselo zajuckaj, zapoj.
 
Oče in mati pa jokata se,
Ko vidita fante preblečene vse,
Preblečeni so,
Zavahtani so,
Nazaj jih nikoli več ne bo.

(Borovje, Škofiče, Št. Jakob, Podjunsko.)

Slovo od ljubice.

Pobi se vkup zbirajo,
Na Laško pomarširajo,
Moj pob se pa izmed vseh pozna,
Ko lep zelen pušeljc ima.
 
Pobi do morja pridejo,
Na barkico se vsedejo,
Barka gre od kraja preč:
Me, dečva, ne boš vid'la več!