Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/391

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Na Vaško, na Vaško požanejo me,
Čir huda je hica, pa snieg nča gre,
Al to je moj trošt, da kna pojdam koj sam,
Nas bo ja na tavžente tam.
 
Kuglica vbije, zadene srce,
Kri se polije, rudeče so tle,
Grem mrtov v grob al pa ranjan v špitav,
Se v volo bom božjo podav.
 
Smrt na bojišči nebese odpre,
Tudi v špitali ne vstrašim se je,
Pojde dušica, bo dobro za njo,
Žovnirjov več v vicah ne bo.
 
Znabit, da priliezam po berglah sromak,
Znabit, da pridirjam še zdrav korenjak,
Znabit s svetinjo na prsah vasev,
Tedej bom drugače zapev.

(Borovlje, Podkrnos.)

Vojaška.

Nesrečen je bil tisti dan,
Ko sem bil k žovnirjam zbran.
Prišli so k meni,
Štirji rumeni,
Soldati so bili.