Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/354

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Kar poletni čas cveti,
To v jeseni dozori,
In kar lepo zrelo je,
To za zimo shrani se.
 
Barka proti kraju gre,
Zima približuje se:
Vse se spravlja mirno spat,
Drugo vigred zopet vstat.
 
Ravn' tak hitro odleti,
Tudi število naših dni;
Naše spanje bo pokop,
Naša hiša mrzel grob.
 
Spali bomo le en Čas,
Pride vigred tudi za nas.
Vstali bomo enkrat vsi
K novi, večni vigredi.
(Borovlje, Podjunsko.)

Vigred.

V vigredi preuštno je,
Začnejo tice pöt;
Za vigred pa pojo ta drobne tičice,
Ti štinglci, cajzlci inoj senice,
Med njimi pa poje vesievo kuku:
Saj je Buag stvarov štaku.