Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/349

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Koj bon sturo, koj bon začeo
Z mojo ženo zapravlenco?

Sen ji kazo: Jid pšenice pliet,
Je mi pa šva v dolinco lieč.

Sen ji kazo postvo postivat,
Je mi pa šva za zgvavje stat.

Koj bon sturo, koj bon začeo
Z mojo ženo zapravlenco?
(Ziljska Bistrica.)

Reve in težave.

Vse te uštnejše liete moje
So rajžale po Dravi,
Nčiso drujga zapustile,
Ko rive noj tažave.

Kaku mene sedaj cuegre,
Da knemam za poveti,
Bol potroštati moje srce
Noj ga razveseliti.

Šišo bom dav otrokam čriez,
Vse moje pramoženje:
Od ta svieta bom svovu vzev,
Pelov druje živlenje.