Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/347

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


<poem>O puebi, kna žönite se, Koj tako ves hodite še, Ženitva je ferpantešna, Ki griva vsača mvadaha.

Da le anbart v taberno henam se, Baba doma že krieha se, Se pa krieha cale osem dni, Po dni ko po noči.

Da jej le eno zad poviem, Potlej že k posteli kna smiem, Potlej pravi: jedi v parno lejč, Bol pa v šišo hor na pejč.

(Borovlje, Celovška okolica.)

Sem se oženov, Kesam se sam, Za moj te lödik stan, Se jokam noč noj dan.

Al pa jas v oštarijo grem, An gvažek žganja ven pijem, Žena se krega osem dni, Bol še dal pokoja ni.

Al jas le ano besedo izgovorim, Že v kamrico k njej lejč kna smim, Moram jiti v svamco lejč Bol pa v šišo gor na pejč.

(Borovlje, Zvrhnji Rož.)