Stran je bila lektorirana
Cavmar se pelje.
(»Slovenska Bčela« 1850, II., 30.)
Pošušöj, poštena nevesta,
Vesevo te cavmaršči hvas!
Te cavmar se pele po ceste
Noj ima do tebe obvast.
Ti vzemi svovu od mene
In od očeta tvojha,
Od bratrov, od sester, od mame,
Noj od stanu ledečnaha.
Ti bodeš te krancel zhubiva,
Stopiva v te zakonšči stan,
Te stan se ja kne zamečuje,
Je velko od Boga štiman.
Ti bodeš v tam stanu živeva
Noter do hroba tvojha.
Boš hijeka, kajeka peva,
Ki boš zibava sinka tvojha.
Najprej sedej prosi starejše,
Potle pa te druje ljudi,
Kar si je razžaliva poprej že,
Je prosi, da ti odpustô.
Vsi umšamo srečo nevesti
Vse lete, vse ure srečne,
Te cavmar se pele po cesti
Ja z velčim veseljam po te.
(Loče, Podgorje)
