Pojdi na vsebino

Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/269

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Keder knisem za te,
Sem dro sama za se,
Le jödi napröj
Pa druje pohlöj.
(Št. Jakob.)

Al jaz knisem za te,
Pa kna tadl'vöj me,
Saj jaz knisem za te
Prirastov horé.
(Podkrnos, Žrelec.)
 
Ano lubco sem lubov,
Žö mi daje svovo:
Da nisem köj zhubov,
So druje za to.
(Št. Jakob.)
 
Me je doöčva pustiva,
Me je razvösöliva,[1]
Saj moja resnica
Nkoli ni biva.
(Žrelec.)

O ti moj večni buah,
Ta döčva me knueča več,
Jaz bom si druho zbrav,
Taba pa zmiram nav.
(Podkrnos.)

Döčva mojá
Mi je klubovava,
Zdöj bom pa jas njöj,
Bom vrač'vov jöj.[2]
(Borovlje.)


  1. Koj prav je storiva i.t.d. (Št. Lenart)
  2. Ca pojdam več k njöj. (Žrelec, Borovlje.)