Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/263

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Sunce že hore hre,
Miasenc pomvaja,
Te vajnšči moj puabič
Ano druho privaja.
(Podkrnos.)

Zakaj sem te lubov,
Zakaj sem te mov,
Ko bo sedöj an druji
Pri tabe lažov?
(Radiše, Žrelec, Podkrnos)

Na koncu jezika
Lubizen velika,
Al v srcu je ni,
Si drujga želi.
(Zvrhnji Rož.)

Po letu rožice cvetijo,
Da jih ni preduhtati,
Po zimi se pa posušijo,
Da jih ni več najditi.

Je ravno taka najna lubizen,
Ker ni iz pravega srca,
Ona mi je nezvista biva
In je lubiva vsacega.
(Zvrhnji Rož.)

Tri liete calé
Si biva moja daklé,
Te štrte tačé,
Pustiva si me.
(Višpolje.)