Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/260

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Nezvestobo si očitata.

Ča bom te več klicov,
Boš meva pokoj,
Maš drujaha puebča,
Jas čisem več tvoj.
(Borovlje, Podkrnos.)
 
Dečva me nisi rada meva,
Biva pa koj prej poveva,
Da bi jas vedov ves jeti
H kačej bol, ko si ti.
(Šmarjeta.)

Ves frajd sem zgubiva
Do šocja mojgá,
Ko so začele te druje
Objemati ga.
(Št. Lenart, Borovlje.)
 
Kedr dižöj, snieh hre,
T'de pridaš k mné,
Ko pa sunčice söje,
Maš pa druho daklé.
(Borovlje.)

V snuvči sem k lubici prišov,
Najšov sem puvbiče tri:
 
Tö pruvi je löjtro postavlov,
Tö druji na hanki stoji,

Tö trödki je po postöli švatov,
Ta döčva se drobnu smiji.