Stran je bila lektorirana
Zapeljano dekle toži.
(Nadaljevanje Jarnikove Melite.)
Damon, ti si me zapeljal,
Zdaj pa le zabiš na me:
Koj po vetrih glas pošiljaš,
Sam pa ne prideš k mene.
Sem cvetela jaz v mladosti,
Spomni, Damon, zad na me,
Ko sem morala zapustiti
Stan nedolžnosti svoje.
Minule so že vse ure
Zadovoljnosti srečne,
Vse mojega srca veselje
So le reve in solze.
(Podgorjane.)
Zapeljano dekle.
<poem>Doklieder sem mvada bva, Sem zmiram misliva, Da ha kni na sviet, Da bi mi mohov krancel vzet; Al to se lajht zhodi, Da krancel se zhubi Pri anöj majhenöj privožnosti.
- <poem>