Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/251

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Zapeljano dekle toži.

(Nadaljevanje Jarnikove Melite.)

Damon, ti si me zapeljal,
Zdaj pa le zabiš na me:
Koj po vetrih glas pošiljaš,
Sam pa ne prideš k mene.
 
Sem cvetela jaz v mladosti,
Spomni, Damon, zad na me,
Ko sem morala zapustiti
Stan nedolžnosti svoje.
 
Minule so že vse ure
Zadovoljnosti srečne,
Vse mojega srca veselje
So le reve in solze.
(Podgorjane.)

Zapeljano dekle.

<poem>Doklieder sem mvada bva, Sem zmiram misliva, Da ha kni na sviet, Da bi mi mohov krancel vzet; Al to se lajht zhodi, Da krancel se zhubi Pri anöj majhenöj privožnosti.

    • <poem>