Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/207

<poem>Al dro brumno živi, Al dro sama löži, Al tom pubu kna odpira, Ki pod oknam stoji.

(Št. Jakob.)

Jaz knuečam tačá, Da ma völko žanstvá, Jaz hočem tačá, Da bom sama jaz nja.

(Žrelec.)

Döčva koj mne möj, Döčva koj mne möj, Saj si koj mne ti Meva najpröj.

(Podkrnos.)

Sriedi mojha srcá Pa an nahelč cveti, Al te nahel zmeži, Bojo dovje noči.

(Višpolje.)

Na sridi vasi Ana roža cveti, Al tista usehne,^[1] Pa druje več ni.

(Zvrhnji Rož.)

Sem lubico zbrav, Srček za njo dav, Kdor jo bo mi jamav, Bo pa gvavico dav.

(Zvrhnji Rož.)

1. Al bo svana jo vzeva,
   Bojo dovje noči.
   (Št. Lenart)