Pojdi na vsebino

Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/15

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Gor po cimru je hodila,
Jaz sem pa pod oknom stal,
Svetle solze je točila,
Jaz sem pa slovo jemal.

So mi druge dečle djale:
Kaj da jo tako ljubiš ti?
Saj ni roža celega sveta,
Taka se še lehko dobi.
 
»Take dečle ni pod solncem,
Gor nad solncem tudi kar,
Taka je bila moja dečva,.
Moja dečva cartana.«

(Šmarjeta.)


Brez konca in kraja.

(Vraz 193; «Kres» I., 35.)
 
Cél dan sém jaz póbič žvížgal,
Cél dan sém jaz póbič pél:
Jáz pa drúgega nísem žínjal,
Kjé kaj dréve bóm ležál.
 
Jaz dro imam si dečvo izbrano,
Daleč tam je pod goro;
Jaz jej godce bom pripeljal,
Da se bom izrajal z njo.
 
»Da boš godce lih pripeljal,
To ti bode vse zastonj,