Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/148

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Egiptovski Jožef.

(Ahacelj 37.)

Z mojimi braterci sem rajžal,
En pobič še le štirnajst let,
Pri Sihemu na pašo peljal
Sem moj šočeč brumnih jagnet.
Jaz nisem vedel, kaj je žalost,
Sem pel, s pastirci se veselil,
Sem zraven svojih ovčic skakal,
Nedolžen kakor one bil.
 
Pod eno drevce sem se vsedel,
In svojega Boga molil,
Tam strasnost svojih bratov zvedel:
»Ti boš zdaj svojo kri prelil.« 
V vodnjak so hotli mene vreči,
Da bi moral tamkaj konec vzet',
Nič nisem imel, ko mile solze
Se grozovitnežem otet'.

Pa je že tako moralo biti,
Ravno kupci mimo pridejo,
Zaupajo dosti dobiti,
Naprodaj me ponudijo.
Barant je bil koj hitro sklenjen,
Veselo denar med sobo delo;
Če so me ravno tam prodali,
Jim nisem vzel jaz to za zlo.
(Zvrhnji Rož.)