Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/104

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Verona se je močno vstavljala,
Pa je bla premagana.

Mi smo še Verono noter vzeli
In več te drugih mest,
Verona je bla Sardinčeva,
Sedaj pa je že Radeckijeva.

Doma se mamice jokajo,
Ker mi na Laškem kri prelivamo,
Zahvalimo Boga,
Ki nam tak močen žegen dà.
(Borovlje.)

Osem let.

Sedáj je príšel tísti čás,
Ko svétli césar klíče nás.
Juhé, juhé, le pójmo lé,
Sáj ni gá vbránit sé.

Kdo se bo branil v te stan,
Koj ima križ, kdor se vgane v stran.
Stanu na svetu brez križa ni,
Križ vsakega tišči.

So bratri sestre pustili,
Od starišev se ločili,
So šli, ko so poklicani b'li,
Zakaj bi mi ne šli.