Stran:Osem inu sestdeset sveteh pesm.djvu/99

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Svoje nadolshnu truplu
Perwyt’ navsmilenu.
De b’nashe truplu dolſhnu
Na blu pogublenu.

6. Na kviſhu respet je visel,
De b’ mogl te’ objet’:
Lubeſne polna misl!
Kaj ozhe vezh pozhet’?
Prosil svoj’ga Ozheta:
De b’ te’ vſel v’ gnado spet,
De, k’ poidesh s’ tega svejta,
B’ na bil vezhnu preklet.

7. Je puſtil si odpreti
Svoje serze svetu:
Te ozhe notervſeti.
Kader t’i bo hudu;
K’jer svejt, mesu, al satan
Tebe pregajnajo,
De od teh nabosh fratan,
De nepremagajo.

8. Predn od nas je ſhellel,
Jiti s’ tega svejta,
K’t’mu vezhnemu vesellu:
Sa en spomin nam da
T’ga grenkega terplenja
Svoje svetu Tellu:

G2