Pojdi na vsebino

Stran:Osem inu sestdeset sveteh pesm.djvu/6

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Pojte mladi, inu ſtari, moſhje inu ſhene, ledeg, inu ſakonski, ob nedelah, ob praſnekeh, ob dellovnekeh: v’ zirkvi, na boſhji poti, per prezesji, na pojlu, doma, ſlaſti na preji, de se nikdar vezh taiſte ſtrupene glas teh drajn pod ſtename, ali na vasi: ampak vsellej ta Bogu perjetna shtima teh Ss. Pesm da neba reſlega. Se morebit’ pak kedu sramuje take Pesme pojti? tok gvishnu she navę: de David ta mlade Paſtir (koker S. Hilarius in orinc. expoſit. Pſal. prizhuje) je tudi na pashi: Moyſesova seſtra v’ puſhavi, Juditha na vojski: Zacharias doma, Mate boſhja na gorrah, ke je svojo teto Elizabeth obyskalla, toku ſo drugi Ss. Ludji po useh krajeh na ſemli pejli. Kaj? de she tudi Angelzi boſhji nozh, inu dan bres prenehanja toiſto zhaſtito Pesm: Svete! Svet! Svete! v’ nebasah pojo, inu Boga hvalejo. Samu v’ peklu je jokanje inu shkripanje teh ſob.

S’ teh, inu drugeh urſhohov so lete Pesme skupſbrane, pobulshane, inu med ludy dane: pobulshane so: dokler verſta, viſha, reſdejlki, besede,