Stran:Osem inu sestdeset sveteh pesm.djvu/234

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Al oh! ſdej te’ tud’ le en dan
Na hvallem, koker sem dolſhan.

15. Kjer, ak te ’zhem vrednu hvallit,
Poprej ’mam ja! pokuro ſt’rit;
Men’ pak nad tem vsem ſmankuje;
Satu serze ſlo ſhaluje.

16. O Bug! ſtur’ me’ spokor’nega!
Stur’ tvoje gnade vrednega!
Dej men’ en’ ſgrevanu serze!
Dodjl mojem ozhęm solſe.

17. Sej dal se ſhe, de greva me’;
K’ sem tolkukrat resſhallil te’:
Al prosem vezh, ’nu vezh men’ dej!
Solſe, ſhalloſt v’ meni gmirej.

18. Ke b’jeſt: dellal (dobru spoſnam):
Da smert’ pokuro nozh, ’nu dan,
Oh! tu be vse premalo blu,
She b’ veliku zhes oſtallu.

19. O Bug! o Bug! us’gamogozhne!
Bug vseh popolnomaſt polne!
O dobruta naiſmirjena!
O lepata naiſrezhena!

20. O Bug vse lubeſne vredn!
O Bug nigdar ſadoſt’ lublen!