Stran:Osem inu sestdeset sveteh pesm.djvu/232

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Mein sem ked prah, inu pepel,
Kar ’mam, od tebe sęm prejel.

3. ’Nu sem tok’ nahvalleſhn bil,
De sem o Bug! v’ tebe greshil:
Nameſt tebe hvallit’, zhaſtit’
Se nisem bal te ſhallit’.

4. Groſa, ’nu ſtrah prepade me’,
Kader spregledam sam sebe:
Ja! ves oterpnen tu ſtojim,
K’moje ſhivlenje spremislim.

5. K’ grehu sem vsellej nagnen bil,
Veliku sem vsakdan greshil:
Na sebi dobrega na vęm,
V’ nebesa pogledat’ na smem.

6. Od podplatov do temena
Ni nezh na meni drugega,
Koker hudoba, inu greh.
Navredn sem hodit’ po tleh.

7. Te dushe vse kraſtę mozhy,
Tud’ t’ga trupla vsi pozhutki
S’ pregreho so napolneni,
K’ pregrehi so vsi nagneni.

8. Letu spoſnanje meni ſt’ry
Vel’ku ſtrahu inu skerby: