Pojdi na vsebino

Stran:Osem inu sestdeset sveteh pesm.djvu/212

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

17. Kdor tu ſt’ry, ta bode videl
Boshje oblizhje, ter bo ſhivel
Sdej, vsellej na vezhne zhase;
Shlishal bo Angelske glase.

18. De pak ti b’ mogla tu ſt’riti,
K’ taki srezhi enkrat pridti;
Tvojo revshno dobro spoſnej,
Sama na se nezh na upej.

19. Saupej samu na Boga,
Vednu mol’ ’nu prose njega.
Tok’ bode on slaboſt tvojo
Mozhno ſturil s’ gnado svojo.

20. K’je pak tvoja proshna revna
Pred Bogam, al zel navredna,
Marji se perporozhi,
Kar s’ na upash nje iſrozhi.

21. Tud’ druge perjatle boſhje,
Svetnike, Patrone tvoje
Pros’ poniſhnu ter njeh zhaſti,
Bosh pomuzh’ dobila doſti.

22. Per tem skerbna bit’ na jeinej:
Mujej se, ’nu ſveſtu dellej
Greshneh se perloſhnoſt’ varij,
Skushnavam se serzhnu brani.