Stran:Osem inu sestdeset sveteh pesm.djvu/181

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


2. Chriſtus te’ k’ sebi klizhe, inu vabi,
Noben’ga na odlozh’ od sebe prezh.
Vſem tvoj krish na se, nekar na poſabi
Vsellej taiſt’ga volnu ſa njim vlezh’,
Zhe ozhesh njega ſveſt sluſhabnek biti,
Tvojo leſtno volo mor’sh ſatajiti.
Inu njo njemu popoln’ma podvrezh’

3. Se revnega ſtanu, moresh sluſhiti?
Sa tvoje ſhivlenje doſti terpet’?
’Mash doſti della, na moresh moliti?
Vender ſamoresh ti brumnu ſhivet’
Offrej ’mu mujo, ’nu terplenje tvoje,
Rezi: moj Jeſus! nej bo dellu moje
Tebi K’ tvoji zhaſti gorj offranu spet.

4. Ja! de ti prov Bogu dopadl bodesh,
Prezej ſjutrej, kader se prebudish,
Tvoje serze k’njemu povſdignit’ moresh
Mirkej, de to manengo obudish:
Teb’ o moj Bug! ozhem dons sluſhiti,
Moje oppravila k’ tvoj’ zhaſti ſt’riti,
Prosem, de v’ greh paſti me’ na puſtish.

5. Pred vsem poſlisej se premishluvati
Tvoj’ga JEsuſa svetu ſhivlenje.
Nezh bulshega ni, koker obſhal’vati
Njega martre, ’nu britku terplenje,
Kader tvoj gvant ſazhnesh na se devati,