Pojdi na vsebino

Stran:Osem inu sestdeset sveteh pesm.djvu/144

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

De bom jeſt reſodet’ ſgej
Mogl tvojo v’ sokuſt.

2. Kar narlepshega v’ sebi
Ima ſemla ’nu nebo,
Nobene glihe tebi
Se snajdelu na bo;
Glih teb’ na more biti
Vsa zhednoſt t’ga svejta,
Ja! zel se more skriti
Lepota Angelska.

3. ke sè sé v’ ſatopila
Zhes vse v’ to ponishnoſt,
Je tebe isvolila
Ta boſhja previdnoſt:
De se ti pouſdignena
Zhes vse druge ſtvary,
Tebi glihe nobena
Nigdar ſtvarjena ni.

4. Ti s’ tvojo ponishnoſtjo
Se gnado dobila,
Katiro s’ prevſetnoſtjo
Je Eva ſgubila;
Pred vsem te je Bug spoſnal
Sa narponiſhneishi,
Satn te’ je povſdignel
K’ narvezhi v’ sokuſti.