Stran:Osem inu sestdeset sveteh pesm.djvu/136

nje proshne na blu! * Upanje be
blu gvishnu slabo.

9. Sdej pak, ak’ se lih greshnek narvezhi,
tavſhentkrat tud’ vredn pekla, * terdnu
upej miloſt dosezhi, * Maria t’njo bo ſa
dobila, * ona t’ sprosila bo: * de bohsodshl
peKlo, * zhe vender sluſhil nje
bosh ſveſto.

10. Al greshnek! tu je zel potrebnu, * zhe
ti pomozh MArie ſhellish: * de na upash
na njo preuſetnu: * de tud’ vso mujo sam
perloſhish, * zhe le upas na njo * le njo
prosesh skerbno, * sam se pak len: na
pridesh v’ nebo.

11. Mi tedej s’boshjo gnado ſt’rimo, * nashi
slabuſt’ kar je mogozhe: * sa pomuzh pak
k’ MArii upijmo, dat’ njo ſamore, tudi
ozhe. * Imamo ſhleht navade, * vse sorte
skushnave? * b’mo premagal’ skus Mario
vse.

12. Narvezh, kader tu zhasnu mine: * k’der
pred ozhmy bo ſtalla vezhnoſt: takrat
prosimo, de k’ nam pride * MAria, ’nu
nam skaſhe miloſt. * Na bojme se ta zhas,
zhe bo ona per nas, * bomo tud’ mi
s’njo na vezhne zhas.