Stran:Osem inu sestdeset sveteh pesm.djvu/125

6. Zheterta je leta beſseda, * katiro JEſus
govory; * na tu ſemla prov poseda, *
ke njen’ odreshenik tulkajn terpy; * moj
Ozha! ’nu moj Bug! * pomagej s’ teh
nadlog * tvoj’mu synu, moj Buh! ſakaj s’
mene ſapuſtil? * ke greshnekam bosh ti
odpuſtil, * fa katire tak’shno martro terpim.

7. Studenzi vsi skup sem tezite! * vash
ſtvarnek ſdej ſhejo terpy: * kar prose,
hitru vi’ mu ſt’rite; * peto besedo ſdej
on govory; * me’ ſheja prov mozhnu,
deit m’i pyt’ rozhnu! * tu prose on; al
nameſt lete ſrishne vode * en Jud gobo
na sulzo nawode, * s’ Jes’ham, ’nu ſovzham
Jeſusa poji.

8. JEſus, ke jeseh je pokusel, * t’iſt’ga ni
othl pyti vezh, * plasno shtimo od sebe
spuſtil, * ke othl je sheſto besedo ſrezh:
vse je dopolnenu, * kar je blu pisanu * od
Prerokov; de Meſtias na svejt bo pershl:
inu nas bo vse skup odreshil * od vezhne
smerte, ’nu pogublenja.

9. Stvary vse skup se ſdaj jokajte! * JEſus
is smertjo rinal bo; ſadno besedo poshlushaite!
 * ſrekl njo bo zel is shtimo
glasno; * ozha! is vse mozhy * tvoj syn
t’i porozhy * dusho svojo. JEſus letu nadolſhnu