Pojdi na vsebino

Stran:Osem inu sestdeset sveteh pesm.djvu/121

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

8. Sonze, luna, zelu, nebu * is MArio ſhalluje,*
vse kryvavu, inu tęmnu* nje ſhalloſt
oſnanuje: * te skalle se respokajo
tvoje serze se nozbe, * vse ſtvary se
reſjokajo, ’nu teb’ se ni mogozhe!

9. Peidi greshnek! v’ tvoje serze, * jeinej
enkrat greshiti, * spomni, kaj je mogl
ſa te’ * JEſus sa kriſhu ſt’rili:,* tvoje
grehov polne ſhelle is serza prov ſapuſti,
 * tok’ bodesh vredn uſhivati te
nebeshke sladkuſti.

XXIX. PESM.

Od Kriſhovega pota.

1. Oh lesem vse ſtvary! * glejte! kaj se
gody, * ta, k’tir’ vas vse ſhivy, *
groſne martre terpy.

2. Ves ſgaiſhlan, ſapluvan, * s’ ternjam
k’ shpotu kronan * bo pred sodbo pellan,
 * nadolſhn k’ smert’ zhes dan.

3. She gre. ſhe bode gnan, * nausmilenu
suvan, * s’ teshkem kriſham obdan, * Tu
ſr’ry tvoj greshne ſtan.

4. Pole! ſhe ommaga,* pade na terde tla; *
kaj se godit’ le ſna? * pota she doſti ima.