Stran:Osem inu sestdeset sveteh pesm.djvu/117

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


K’ozhet, je molil * iſvolil * vse grehe na
se vſet’: * odresht’ zel volne svejt. *
K’du ſt’ry? nash greh.

3. Kumej gori uſtane, Judesh ſhe k’ sebi
vſame * werizhe. Viksh’ Farje, ’nu,
Pisarje: on Jude viſha, * se bliſha * ter
’ga oggovory *: * ſdrav bodi moiſtr ti! *
K’du ſt’ry? nash greh.

4. Jogri so se ſoalli, * inu vsi skupſweiſ halli,
 * vender Petr od delezh ſa nijm gre;
on’ga spremluje,* ſhalluje; * k’ ſadnem
se tud’ ſguby, * trikrat ga ſataij. K’ du
ſt’ry? naſh greh.

5. Judji so se ſbralli, * JEſusa ſo ſveſalli *
is’shtrikami s’ketname, inu s’ verv’my,
varnu pellali, * derſhalli. * k * en’mu
ſtebru vlekli, * inu tamkej slekli. * K’ du
ſt’ry? nash greh.

6. So ’ga ſasramuvalli, * groſnu so’ga gaiſhlali,
 * od glave do nog vsega reſdijalli;
on terpy volnu, * pokornu. * de se vidjo
koſty, * zhloveku podobn ni. * K’ du
ſt’ry? nash greh.

7. K’du h’ solſe natakal,* ke b’ vseh njego
veh ſhlakov * shtivenje, ’nu groſo si prov