Stran:Krajnski Cbelarcnik Jonke 1836.djvu/92

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


ponoví. Dalje ſe perporozha v’ veliko bukvah tudi ſivkino shganje soper zhbélni pik.

De ſe pa zhbélniga pikanja kolikor je mogozhe obvarovaſh, moraſh njimi ſzer ſerzhno, pa vender smlram pozhaſu in nikoli ſ’ odkrito glavo vzaker hodíti, in kdor ſe jim bres zhbélarſke kape blisha, naj ſi obras do ozhí s’ ruto pokríje, ker zhbéle nar bolj v’ obras in vézhi dél v’ ozhi zhlovéka mérijo.

Ako kterikrat ena ali vezh zhebél she ſ’ ſerditim buzhenjem krog koga léta in ga preganja, s’ rokó ali ſ’ klobukam kar ne ſmé po nji mahniti, ker bi ſi tako le ſhe huji ſtoril, temùzh obras naj ſi s’ rokami sakríje, in odtegne naj ſe pozhaſu od ulnjaka ali ſe pa na tla vléshe in tako dolgo na miru oſtane, de ſe vſe hude zhbéle raskropé.

Poſebno mora varovati ſe v’ mozhnim potu k’ zhbélam priti, ker jim je ſopariza od ljudí kot od shivál neisrezheno soperna, tedej ſe mora vedno ſkerbéti, de kaka domazha shivál, potni konji, in tako dalje, blis ulnjaka ne pridejo, ali pa mémo kaziga rôja v’ ljuſtu ne tezhejo, ker zhbéle nizh tesheje ne terpé, kot hitro gibanje.