drusiga vméſ kòt zheterti ali péti dél zhiſte ſtudenzhne vode.
14. Naj ſe ne poſlushi rasun nar vezhi potrébe nikoli umiſhljenih rezhí v’ klajo, ker ſo mladi salégi vſelej ſhkodljive; sato naj ſlabih létnah ſvoj zhbélnjak raji toliko smanjſha, de bo mogel ſ’ pravim klajnim médam s-hajati, ker malo, pa sdravih panjov smiram gotovji dobizhik da, kakor veliko, pa bolnih ali gnjilobnih. Sadnizh
15. Naj naſladí bliso ulnjaka tazih dreveſ, na kterih zvetji zhbéle dobro paſho imajo, in vſeje tudi kolikor more taziga ſadú (shita), kteri jim dober shivesh in veliko medú ponuja.
Kdor ſe per zhbélni réji teh poglavitnih regeljz sveſto dershí, mu zhbélarija mora v’ vſakim kraji in v’ vſakim létu smiram toliko prida pernêſti, de ſe na v’ to isdajano poſojilo dvojin zhimsh nabéra.
§. 29.
Od zhbélniga pika.
Od zhbélniga pika.
Zhbéle od nature niſo togotne. Sunaj ſvojih prebivaliſh, in nekako dálje od njih nikoli
