vezh drusih zvetezhih ternjevjih in germovjih najdejo zhbéle prav veliko shivesha. [1]
Smed mnosih vertnih in ſadnih dreveſ, is kterih zvetja zhbéle nar vezh medú dobé, ſo zheſhnjeve in jabelzhne, sa témi vſe zheſhpljeve in hruſheve drevéſa na pervim meltu, k’ kterim ſe ſhtejejo ſhe kutne in neſhplje.
Med gojsdnimi drevéſi je nepreplazhliva lipa ſ’ ſvojim lepo diſhézhim, in v’ mnosih bolésnih tako sdravim zvetjem v’ pervi verſti. Njo zhbéle grosno ljubijo, in jo obiſkavajo od sgodniga jutrà do posniga vezhéra v’ zélih rojeh, tako de je veliko zhbélarjem napzhina miſel v’ glavo padla, de zhbéle mende zlo zhes nozh na nji oſtanejo, in ſe jih veliko pogubí in konzha. Sato terdijo, de ſo lipe zhbélni reji ſhkodlive, kar pa gotovo ni réſ, ker ſim prav naſprotniga preprizhan, in imam pogoſtniga rojenja, in ſploh vſiga dobriga ſpeha ſvojiga zhbelarſtva vézhi dél le veliko lipam sahvaliti ſe.
Sa lipo saſlushi predragi koſtanj pervo méſto, in she sato, ko to drevo zvetè ob zhaſu, ko je shé ſkor vſa druga paſha sa zhbéle nehala, in jim je tedej sdej nar ljubſhi. Tudi
- ↑ Té germovja in ternjevja imajo ſkor v’ vſazim kraji druge imena: Oſtrosbniza, oſtrogize, na Gorenſkim zherna malina, zherni malinzi; tudi robida, robidevje.
