panjove gredo, ker ſo lih is tiſtih ludi na rop ſhle.
Sdej zhe je kak panj od roparz premagan, naj ſe mu bersh shrelo ali luknja satakne, ſe puſtí ene minute, in ſzer tako dolgo tako ſtati, de bo brada téga panju roparz, ki hozhejo vanj iti, vſa polna; potlej naj ſe polijó té na bradi okoli tekajozhe zhbéle s’ merslo vodo, tako bodo uſtraſhene prezej prezh podale ſe; satém ſe luknja sna ſpét odpréti, in tako dolgo odperta puſtiti, de ſo vſe roparze is panju isletale, in ſpét druge nasaj perletéle, de bi ſpét vanj ſhle; in sdej ſe mora luknja ſpét satakniti, in ropne zhbéle, ki ſo ſe na bradi panju vnovizh sbrale, ſpét kakor préd s’ vodo politi, in to ſe mora tako dolgo ponavljati, dokler ni vſih ropniz is panju. Na to ſe mora panj sapréti, prezej od zhbélnjaka odneſti, in ſhe le svezhér ſ’kterim ſoſédnjim ſi bodi ſkleniti; ali pa ſe sna, zhe ima maternizo in ſhe doſii polka, kar je pa per obropanih panjéh malokdaj, na ene dni, de ropne zhbéle na ropanje posabijo, na kak drugi, vſaj pol ure daljni kraj preneſti, kamur ne bodo sa njim ſhle.
Ropanje pa, kolikor mogozhe odvernili, zhbélar ne ſmé nikoli jalovih, gnjilobnih, ali kakor shé popazhenih, ampak smiram sdrave,
