Od tod pride, de nekteri roji s’ mladimi maternicami, k’ kterim ſe ſhtejejo tudi zlo ſtarzi, kteri ſo pervi roj dali, ſvoje maternize ob zhaſu njih praſhenja ſpét sgubé, in morajo po tem k’ nizh priti, zhe ſe jim ne dajo prezej ſpét druge maternize. Sato ſe taki roji s’ mladimi maternizami ne ſmejo devati v’ ſredo med druge panje, temùzh v’ ſpodnjo verſtó, ali na kraj in na vogle ulnjaka, in sraven ſe morajo njih panjovam ſhe kake druge ſoſébne snamnja narediti, de jih nasaj grede loshej najdejo.
Ta previdnoſt ſe ne ſme ſpred ozhí ſpuſtiti tudi zlo per tiſtih ſtarzih, kteri ſo rojili, ker ſe utegnejo tudi tem maternize per praſhenji sgubiti, kar ſe pa per njih ne samerka tako lahko, kakor per novih rojeh, kteri, ker nimajo ſhe nizh salége, v’ ſvojim panji zlo oſtali nozhejo, temùzh ſe ali v’ ſtari panj nasaj povernejo, ali ſe pa k’ ſoſédam podajo, zhe ſe jim ne dajo bersh ſpét druge, in vſaj tako ſtare, zhe ne ſtarji maternize, kakor ſo njih bile, ker mlajih zlo nozhejo ſpoſhtovati in ſprejeti. Nar bolje pa je rôje, ki ſo per praſhenji maternize sgubili, ſpét na njih ſlare panjove sagnati, ali pa drugimi ſkleniti.
