te maternize shé doſtikrat prezej per vſajanji roja, vezhi del pa jih odshenejo v novim panji sad, kjer ſe na vezher ali jutro drusiga dne bres preteshnige v' hiſhize poviti dajo. Le ſe ne ſmé nikoli dvéh materniz v’ eno jezho vkùp sa preti y ker bi ena drugo umorila.
Nesmerno' ljubesin in nagnjenje zhebél do maternize budi mende njena jim perjetna diſhava, ker od vſih ſtrani vanjo tiſhé in jo objémajo. Njena ſmert ali pobegnjenje is panju, kar zhbéle tudi prezej sazhutijo, napravi veſolno shaljovanje in smeſhnjavo med njimi. Ako po njéni sgubi ni vezh salége, in tedej tudi vezh upanja ne noviga goſpodarja dobiti, ne neha le ſamo vſa delavnoſt med njimi, temùzh sgubé tudi vſe veſelje shivéti in popolnama obupajo, de sadnizh vſe lakoti pomerjo, al ſo pa, maternize iſkaje, od drusih pomorjene. Materniza ni le poglavariza ſvojiga polka temùzh prav sa prav duſha in shivljenje zéliga panju. Po njeni sgubi pogine tudi vſa zhbélna drushina.
Dalje ima materniza tudi kakor druge zhbéle selo al shêlo pa, ſe ga nikoli ne poſlushi, kakor v' ſmertni nevarnoſti, ko bi jo pertiſnil, al pa v' boji ſ' kako drugo maternizo.
