Stran:Krajnskazb1 2 3.djvu/48

Je snala obljubit’, je snala odrezhi,
In biti perljudna, in biti prevsetna,
Mladenzhe unemat’, bit’ ſtarſhim prijetna,
V’ svijazhah, ko nekdaj Armida, umetna,
Moshake je dolgo vodila sa noſ. —
Ga ſtakne na sadnje, ki bil ji je koſ.

Na ſtarimu tergu pod lipo seleno
Popoldan ſo ene poletme nedele
Trobente, in goſli, in zimbale pele,
Pleſale s’ mladenzhi divize veſele;
Bla pleſa kraljiza je Salka brhkà,
Al’ dolgo per volji pleſati ni bla.

Jih doſti jo proſi, al’ vſakimu odrezhe,
Preſherna ſe brani in pleſ odlaſhuje,
Isgovore nove ſi vedno smiſhluje,
She ſonze je nisko, ſe mrak perblishuje;
She oſem odbila je ura in zhes,
˛S jela ravnat je Salka na pleſ.

Al’ ker ſe osira, pleſavza ſi sbira,
Sagleda pri misi rumeni junaka.
Enaz’ga pod ſonzam mu ni korenjaka,