Je pretekla doba krasna,
Ker veljala je pravica;
Roka tista je začasna,
Sveti v ki se zlat, petica,
Al oblast po svetu glasna.
Djanja je sedaj obroč
Groma poln, neviht in toč.
Verni se nam sreče cvetna,
Vsim ugodna, vsim prijetna,
Basni plodna časa moč.
Doba sprave, doba sladka,
Kjer mirú so slavo peli,
Vsaka cesta bivši gladka,
Grad bogat, ljudjé veseli,
Brez bojezni, tug napadka!
Srečni čas, pobožno vnet,
Djanja v jedru čist in svet,
Korenine bil si prave,
Cvetja poln in svitle slave,
Kaži svoj obraz mi spet!
X.
O, predpust! o čas presneti,
Ne poverni se mi v drugo!
Ti poslal si med petice
Materne požrešno kugo,
Djal mošnico mi na suho.
Prešern.
Pepelnične tihe srede
Se sprehaja mladi djak,
Barve v licu pusto blede,
Kdor ga sreča vidi vsak,
De mu čmerna v glavi prede.
Dnarji, prej že šibko šteti,
So do zadnih bilk požeti,
Nov naslon — kedaj pripiha?
On tedaj primerno zdiha:
O, predpust! o čas presneti!
Hvala Bogu, je doveršen,
Le predolgo je mudil se,
Prižan ves, razkuštran, zmeršen,
Je med nami kruto vil se,
