Stran:Koseski Razne dela 2.djvu/76

Se za poduke zbrane,
V kih Bog, kaj on zamore sam,
Očitno skaže nam.

Vihar je bila duša vsa,
Nar višje ji premalo,
Na verhov verh namenjena,
Pod njo je perhlo stalo;
Tak prišlo je cesarstvo nanj, —
In svet kričí: Je sanj!

Doseže vse: vladarstva čast,
Pomnoženo v nezgodi;
Potem pobeg, in spet oblast,
Nezmerni prid po škodi;
Dvakrat pobit v ostudni prah;
Dvakrat Evropi strah.

Prikaže se! Stoletja dva,
Med sabo v borbi ljuti,
Se vanj namah oberneta,
Vsak misli: Vrok de čuti!
Ukaže: Mir! — in mir je bil,
Miritelj on slovil.

Nehá! doverši slavne dni
Na kraju malim tako,
Pa geslo nevošljivosti
Še prostre plat na vsako;
Opomni nam ljubezni kras,
In čerta kruti glas.

Kot se naval utopniku
Povezne ljut na glavo,
Ki kazal pred je v zračji mu
Zaklade, krone, slavo;
Pogled nesit po spasbi se
Zastonj obračal je.

Spomín nezmernih žarnih želj
Mu dviga čut in mane,
Životopis on svojih del
Začeti večkrat kane;
Se vterpnjena mu skerči pest,
Si ni opombe svest.

Velikokrat ko prazen dan
Večeru se približa