Stran je bila lektorirana
Jovana.
Me ubij, in beži!
Lionel.
Kaj je to?
Jovana
(pokrije obraz.)
Gorjé mi!
Lionel.
(se ji približa.)
Moríš, povejo, vse Britance v boju
Premagane. — Zakaj zanašati
Le meni?
Jovana.
(dvigne z urnim maham meč nad njega, in pogledavši ga v lice zopet
- róko zniža.)
Sveta diva!
Lionel.
Ne imenuj
Svetnice! Ona nič ne vé od tebe;
Deležnica nebes ti nisi.
Jovana
(v strašni britkosti.)
Kaj sim
Storila! Prelomila sim obljubo!
Lionel
(jo milo pogleda.)
Nesrečno dekle! obžalujem te!
Ti ganeš me, velikoserčna bila
Si meni samo; čutim de moj čert
Nehá, in rad bi v prid ti bil prijazno,
Kdo si? Od kod si prišla?
(Se ji bliža.)
Jovana
Proč! Pobegni!
Lionel.
Mladost, lepoto tvojo obžalujem.
Pogled mi sega v serce tvoj. — Želím te
Oteti. — Daj! Govorí, je mogoče?
