Lionel.
Veljá! In meni, vodja, lahki bor
Brez rane in kerv prepustite.
Ujeti živo upam si pošast,
In nesti jo na lastnih svojih rokah,
Bastarda pričo, njeniga hotivca,
V britanski tabor k radosti armade.
Burgún.
Preveč obljubite!
Talbot.
Če jo dohitim,
Prerahlo jo objemati ne mislim.
Zdaj pojdimo, de v kratkimu počitku
Okrepčamo utrudeno natoro,
Potem na noge, ko se dan zazori!
(Odídejo.)
- Četerti nastop.
Jovana z banderam in čelado na glavi, oklep na persih, scer po
žensko oblečena. Dünoa. Lahir, vitezi in vojšaki se na potu med
skalovjem prikažejo in urno zaporedoma na igrališe dohajajo.
Jovana
(ob tim, ko po potu med skalovjem neprenehama vojšaki na igrališe
- prihajajo, vitezam okoli stoječim:)
V ležišu smo, nasíp je prekoračen!
Pokojnih tmin molčanje zdaj na stran,
Ki vhodu vašim je potrebno bilo.
Sovražniku z vojaškim kričem strašno —
Bog in divica — se na znanje dajte!
Vsi
(zagromijo strašno z orožjem rožljaje.)
Bog in divica!
(Bobni in trobente.)
Straže
(za igravnico:)
Vragi! Vragi! Vragi!
Jovana.
Zdaj bakle v pest! Zapalite šotore!
Nej grozo jim pomnoži ognja serd,
In jih obdá poguba krog in krog!
(Vojšaki odidejo — Jovana hoče slediti.)
